Žirija

Barbara Nagode se je rodila v Ljubljani. Na srednji stopnji je študirala klavir pri prof. Andreju Jarcu in solopetje pri prof. Marcosu Bajuku. Študij je nadaljevala na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete in na solopevskem oddelku ljubljanske Akademije za glasbo, kjer je 1999 diplomirala v razredu prof. Eve Novšak-Houška. Kot udeleženka se je izpopolnjevala na več solopevskih seminarjih doma in v tujini. Od leta 1999 poučuje solopetje na Glasbeni šoli Ljubljana Vič-Rudnik. Kot solistka je nastopala samostojno in z različnimi ansambli (Constortium musicum, Slovenski vokalni solisti).

 

Shirlie Roden je odraščala v Walesu (deželi pesmi), kjer je študirala klavir in petje, leta 1970 pa je diplomirala na univerzi v Warwicku, da bi za tem nastopila svojo kariero v rock glasbi. Tri leta je prebila na turneji po ZDA s kultno britansko zasedbo  The Kinks ter v studijih snemala z umetniki  kot so: David Gilmore, Mike Oldfield, Ultravox in Suzi Quatro. V 80-ih letih prejšnjega stoletja je Shirlie Roden začela pisati in nastopati za mjuzikal. Uprizorjenih je bilo kar sedem njenih del, za Roy Orbison Story pa je bila nominirana za nagrado Lawrenca Olivierja. Do zasuka na njeni poti je prišlo leta 1992, ko je na povabilo k nastopanju prišla v Slovenijo. Zaljubila se je v lepoto dežele in v slovensko dušo. Začela je pisati in snemati lastne pesmi ter na mnogih koncertih nastopati širom po Sloveniji.  Obenem je vodila tudi svoje delavnice za sproščanje z zvokom. RTV Slovenija je o njej posnela dokumentarno oddajo z naslovom Pojoče srce – ambasadorka luči, Mladinska knjiga pa je izdala njeno avtobiografijo. Leta 2015 so se Shirlie s »Slovensko suito« uresničile ene od sanj, ko se je izbor njenih pesmi, ki jih je navdihnila Slovenija, preobleklo v priredbo za simfonični orkester, ona pa jih je izvedla na koncertu z orkestrom Cantabile. Trenutno dela na mjuziklu za otroke o Piki nogavički ter osvežuje svoj mjuzikal Jeanne o Ivani Orleanski za koncertno izvedbo v Londonu. Je poverjenica britansko-slovenskega društva in navdušena praznuje 25. obletnico njenega petja v Sloveniji – Kako lepo!

 

Dirigent in pianist Igor Švara se je rodil v Ljubljani kot sin priznanega slovenskega dirigenta, skladatelja in pedagoga dr. Danila Švare. Po končani gimnaziji in srednji glasbeni šoli je nadaljeval študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani, in sicer dirigiranje pri svojem očetu, klavir pa pri prof. Marijanu Lipovšku, in diplomiral leta 1971.

V letih 1975 in 1976 se je izpopolnjeval v Leipzigu pri dirigentu Kurtu Masurju in pri njem končal mojstrski razred.

V SNG Opera in balet Ljubljana se je zaposlil leta 1972 kot baletni in operni korepetitor, nato kot dirigent-asistent, leta 1983 pa postal stalni dirigent. V letih 1993 – 1995 je bil v.d.direktorja in umetniški direktor Opere in baleta Ljubljana.

Debitiral je leta 1973 s Seviljskim brivcem, do danes pa je Igor Švara svoj repertoar zapolnil z več kot osemdesetimi opernimi in baletnimi deli s preko 1000 predstavami in koncerti. Sodeloval je s svetovno priznanimi solisti in dirigiral mnogim domačim in evropskim orkestrom. Od leta 1995 do 1998 je bil stalni gost-dirigent v Salzburški Operi. Kot pianist in dirigent je za glasbene arhive posnel mnoga dela slovenskih in tujih skladateljev.

Je dolgoletni predavatelj na Akademiji za glasbo v Ljubljani, član žirij na domačih in tujih tekmovanjih in predavatelj na različnih seminarjih za zborovodje in dirigente.

Od leta 1981 do 2012 je bil umetniški vodja Ljubljanskega okteta  in z njim gostoval po Evropi, Aziji, ZDA, Kanadi in Avstraliji.

S svojim strokovnim delom si je pridobil prestižno Študentsko Prešernovo nagrado, Priznanje Univerze v Ljubljani za pomembna umetniška dela na področju ustvarjalnosti in poustvarjalnosti in naziv Strokovni svetnik, Častno plaketo Akademije za glasbo in Posebno priznanje za dirigiranje opere Veronika Deseniška na Opernem bienalu v Ljubljani. 

Za 30 let umetniškega vodenja Ljubljanskega okteta in za več kot 10-letno dirigiranje na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični  je Igor Švara prejel Plaketo mesta Ljubljana, Zlato priznanje ZKD Ljubljana, Gallusovo značko in Plaketo, Zlati znak in več Jubilejnih priznanj, ki jih podeljuje Javni Sklad za kulturne dejavnosti republike Slovenije.